Gorusuruz!

Evforično-sproščena atmosfera, ki jo je nad študente zgrnilo olajšanje ob koncu intenzivnega izpitnega obdobja, se je vdala pod diskretnimi solzami in cmoki v grlu, nastalimi ob slovesu prve garniture Erasmus študentov. Po skoraj polletnem cmokanju na z nacionalno kuhinjo obarvanih večerjah, gnetenju po prepolnih plesiščih, sproščenih filmskih večerih, mežikanju na predavanjih, raziskovanju naše gostiteljske države in predvsem nepopisni zabavi se za dobro polovico mednarodnih študentov turške sanje razblinjajo. "Nazaj v realnost," otožno skomigajo z rameni in s kislim nasmehom še zadnjič zakričijo "gorusuruz, se vidimo". Brez dramatičnih objemov, zvenečih govorov ali odvečnih sentimentalnosti - kot smo se strinjali pred tem. Seveda se bomo videli, kako le ne. Po najboljši polovici leta, ki smo jo preživeli skupaj, nas nekaj tako nepomembnega, kot je distanca nekaj tisoč kilometrov, že ne bo ločilo ...
Gorosuruz, Erasmovci. Se vidimo!

Vladno blokiranje YT-a

Eden od najglasnejših odgovorov na večno vprašanje, zakaj Turčija ni v EU, se zagotovo ponuja ob raziskovanju turškega omejevanja svobode govora in vsesplošne cenzure. Javno tipanje po občutljivih temah, četudi le hipno in sramežljivo, te lahko ožigosajo s statusom kriminalca ter stopnji prekrška primerno denarno ali zaporniško kaznujejo, preostra peresa turška vlada vestno prelamlja, popularnokulturne vsebine pa pred lansiranjem v javna občila čaka prefiltriranje skozi sito stroge cenzure. Najstniške komedije se tako iz izvorne poldruge ure skrčijo na slabo uro, svobodomiselni možgani se skrivajo v mednarodnih zakloniščih, novinarji pa se na dnevni bazi srečujejo s korenitimi vsebinskimi popravki in uredniškimi zavrnitvami.

Čeprav vlada ne more enako intenzivno nadzorovati dogajanja na vsesvetovnem medmrežju, svoj oster pogled jezno usmerja tudi v spletna zbirališča neprimernih vsebin in jih enostavno radira z vsesplošnim blokiranjem. Po blogerskih portalih, erotičnih straneh in spletnih igralnicah pokra je mastno rdeče opozorilo zamenjalo tudi našo vsakodnevno spletno destinacijo YouTube. Ko je pred slabim letom nepridiprav malomarno udrihal po Ataturku, je prepoved uporabe priljubljenega video portala trajala skoraj pol leta, kar poraja strah, da bo razrežitev aktualnega problema terjala enako dolgo. Kakorkoli že, v polletnem bivanju v cenzuriranem turškem okolju sem že dodobra osvojila osnove prevzemanja lažnega IP-ja, ki mi odpira vrata do virtualne svobode.

Just a perfect day

Jutranja izpitna hektika se počasi oddaljuje z vsakim brezciljnim korakom, medtem ko smeh, ki ga producira v šal ovito grlo, odločno zareže v megleno eskisehirsko dopoldne in se ob srkanju močnega črnega čaja zasidran na obraz za preostanek lenobnega sobotnega popoldneva in kontrastno razburljive noči prepusti brezskrbnemu lebdenju v miselnemu vakuumu.

Hos geldiniz!

Gostoljublje je v Turčiji že pregovorno potencirano do skrajnosti. Medtem ko gostiteljev seznam obveznosti zaobjema zajetno pogostitev, brezhibno urejenost stanovanja ter dodelano postrežbo - navadno v posebnem salonu za goste (!) - turška obiskovalna kultura temelji na načelu recipročnosti, ki obiskovalcu narekuje enako aktivno angažiranost. Majhne pozornosti, materializirane v paketu domačih piškotov, bonbonier ali drugih sladko-simpatičnih daril, so nadvse zaželene, če ne celo obvezne.

Pomembnost današnjega popoldanskega obiska v podobi Ahmetovega širšega sorodstva, ter količina truda in časa, ki smo ju vložili v intenzivno organizacijo zmenkov med pomivalnimi krpami in ploščicami, maratonsko sesanje in dopoldansko taborjenje ob štedilniku, je premosorazmerno s številčnostjo daril, ki so odtehtala izmučujoče dvodnevne priprave. Naš hladilnik se znova šibi pod domačimi specialitetami turške kuhinje, pred polarnimi eskisehirskimi temperaturami me brani nov pleten šal, cimrov tekoči račun pa se je končno znebil rdečice, ki ga je oblivala pred posredovanjem sorodnikovih finančnih antibiotikov.

Kaditi kot Turek?

Upravičenost priljubljene sintagme, ki najbolj zavzete nikotinske odvisneže primerja s turškimi kadilskimi navadami, bo očitno kmalu postavljena pod vprašaj. No, vsaj formalno ...

Sodeč na medle odzive v medijih in vsesplošno ravnodušnost bo očitno vidljivost v barih ostala zakoreninjena na skromnih sedem centimetrov, dimna zavesa še vedno učinkovito prevzemala funkcijo pisarniškega okenca, cigaretni ogorki pa estetsko tlakovali turške ulice, parke in druge javne površine.

Z birokratskim gašenjem turških cigaret novela novega zakona grozi z ugasnitvijo pomembnega kosa nacionalne tradicije in kulture. "Ah, pa bomo plačali tistih 25 evrov, kot kršenje protikadilskega zakona zaračunava predlagani zakon," tako brezbrižno komentira približno 25 milijonov turških kadilcev. "Da bi se odpovedali cigaretom?!," posmehljivo dodajo in z desnico, ki je ravno zaprla dnevni časopis z razburljivo novico, lačno sežejo v hlačni žep s sumljivo kvadratno izboklino ...

Odmor

Turki so preprosto obsedeni z odmori. Enoinpolurni opoldanski počitek, ki zaklene vrata vseh trgovin, pisarn in stanovanjskih hiš; pavza za čaj in cigarete med še tako kratkimi gledališkimi, koncertnimi in kino (!!!) dogodki; nelogično pogosti postanki med avtobusnim popotovanjem; nepogrešljiv kofetarski oddih med postopanjem po mestu, predavanji ali celo nekoliko daljšim birokratskimi postopki ter seveda obvezni študijski odmori, ki se iz kategorije kulturne specifičnosti odločno premikajo na polje vseštudentske univerzalnosti.

Čeprav se izvijam z izgovori o hitri asimilaciji na tuje kulturno okolje, je verjetno tudi v Turčiji nekoliko problematično, ko petminutni študijski odmor prevzame novo (urno) časovno enoto, kot je to v storil med mojimi izpitnimi pripravami. :)

Izpitni triler

Medtem ko se prestrašeno približujem medlim sencam v Platonovi jami, za seboj začutim tiho in pospešeno dihanje. Še preden zberem pogum, da se obrnem in identificiram neznanega zasledovalca, me za vrat nasilno zgrabi močna filozofska roka J. Lacana. V okorni turščini kličem na pomoč in se vztrajno branim z udrihanjem s težkimi teoretičnimi knjigami. Mukoma se izvijem iz zadušljivega izpitnega objema in se prestrašeno skrijem za najbližjim kupom zapiskov. Poskusim umiriti pospešen srčni utrip z miselno vizualizacijo idiličnih obmorskih podob z učbenika o turški kulturi. Sanjarije o spokojnem ležanju na samotni peščeni obali razblinijo glasni plesni ritmi. Ozrem se na steno, kjer so še pred nekaj trenutki poplesavale skrivnostne sence. Starodavne podobe na hladni kamniti steni je zamenjala projekcija aktualnih glasbenih videospotov. Ko se vedno bolj zmedeno oziram naokoli, se moje od sedenja za računalnikom rdeče oči srečajo z zloveščim pogledom Apparduraija. Njegove globalizacijske teorije bučno odmevajo v tihi votlini in potencirajo mojo tesnobo. "Ne stori mi žalega, sem samo prestrašeno žensko bitje," izdavim, ko pred mano jezno skoči marksistična feministka z odločno pridigo o posledicah negativne ženske samopodobe. Dovooolj! Želim si pobegniti. Iz votline, iz univerze, iz izpitne grozljivke, spretno posnete v stilu dogme 95. Stečem proti izhodu, dirjam mimo velikih oglaševalskih panojev, restavracij z mladoletnimi uslužbenci in izpitnih učilnic. Znebim se težke torbe s knjigami, ki mi otežuje tek, čez kratek čas odvržem tudi angleški pravopis, ki počiva v hlačnem žepu, in vedno bolj lahkotno poskakujem proti počitniškemu cilju. Zaskrbljen obraz zaguba razpotegnjen nasmeh: Izpitov bo kmalu konec ...

Virtualni fotografski album

Ker sem hotela izkoristila svoja velika potenciala - silno fotogeničnost in spretno operiranje s fotografskim aparatom (hahaha) - sem preprosto morala povečati Picasin sindikat z lastnim fotografskim albumom.

Slovenska razglednica

Svoje prakse oddajanja pošte nekaj dni po zaključku počitnic sem preselila tudi v svoj virtualni vsakdan. Zgoščene slovenske spomine tako pošiljam iz svojega Eskisehirja, kjer izkoriščam še zadnje počitniške trenutke v prijateljskem krogu in prežim v nizkem študijskem štartu, ki ga bo sprožilo prihajajoče izpitno obdobje.Po treh tednih popolnega študijskega bojkota, podčrtanega z neobremenjenim pohajkovanjem po dobro poznanih slovenskih barih, neskončnih pogovorih s slovenskimi prijatelji in sorodniki ter spanjem globoko čez običajno budilko, bo misija učenja še toliko težja.

Poleg aktualiziranja že obledelih podob starih prijateljsko-sorodstvenih obrazov sem se med slovenskim počitnikovanjem predajala najboljšim vodnim doživetjem, nasitila filmski apetit z obilnim Petelinjim zajtrkom, nadoknadila primankljaj slovenske kulinarike za tri mesece nazaj, slabo vest zbijala z razgibanjem krakov v zasneženem visokogorju, drsanjem in igranjem kao-hokeja, na dnevni bazi organizirala mini potopisna predavanja, nekoliko prekrojila prijateljsko shemo, odpirala novoletna darila, se sprehajala med svetlečimi geni in kromosomi po letošnjo tematsko dekorirani Ljubljani, bila zaprepadana ob nekaj šokantnih nosečnostih, boleznih in zvez v prijateljskih krogih, sentimentalno opazovala hitro rast sorodnikovih otrok, po dolgočasnih turških dramah končno obiskala gledališče, kjer sem dejansko razumela besedilo, uživala ob Janovih glasbenih presežkih, pogrešala turško družbo, prestrašeno telovadila z avtomobilskim volanom, skrajno uživala v udobju domače all-inclusive postrežbe, začudeno pohajkovala po renoviranem stanovanju, odštevala sekunde starega leta skupaj z romantičnim glasom Jana Plestenjaka ... :)

Čeprav sprva ni šlo brez obveznih kulturnih šokov, sem na koncu potolaženo ugotovila, da se morda sploh ne bo tako težko vrniti nazaj v rodno Podalpje.

Neuradni turški CPP

Poleg razvpite kave, svetovno priljubljenih saven in kulinaričnih presežkov paket klasičnih turških asociacij obvezno zaobjema tudi neobičajne prometne trende. Zdi se, da se turški cestnoprometni pravilnik zaničevalno posmehuje evropskim pravilom in dodaja nabor povsem svojih členov, ki turški promet potiskajo iz vsakodnevne rutine do visoko adrenalinskih doživetij.

Izbor naključnih členov iz fiktivnega turškega cestnoprometnega pravilnika

1. Uradno potrjen CPP je sestavljen za nesposobne Evropejce.

2. Svetleče semaforske luči in barviti prometni znaki opravljajo izključno dekorativno funkcijo in enolični sivini cest dodajajo nekaj obvezno svetleče turške estetike.

3. Vestno upoštevajte pravilo desnega. Če zaradi motečih dejavnikov ne morete prehitevati po levi, odločno zapeljite na bankino in se pred spredaj vozeče vozilo prerinite po desni strani.

4. S svojim vozilom ne okupirajte celotnega cestišča. Na enem pasu je dovolj prostora za najmanj tri vozila.

5. Vedno mislite na pešce. Poskrbite, da bo glasba v avtomobilu dovolj glasna, da jo bodo razločno slišali vsi mimoidoči.

6. Pešec nima nikoli prednosti. Dokler si ne more privoščiti avta, vam ni enakovreden.

7. Komunikacija v prometu je ključnega pomena. Poskrbite, da se dovolj glasno derete skozi odprto šipo, izdatno uporabljajte hupo, ob hujših konfliktih pa sredi križišča ustavite avto in stopite do sosednjega vozila.

8. Prepričajte se, da je vaše vozilo vedno opremljeno z obvezno opremo, ki vključuje plišate živali in molitvenike na sprednjem ogledalu, najmanj dve turški zastavi na zadnjih sedežih, kolonjsko vodico ali osvežilec zraka čim bolj umetnih vonjev in plastično dekoracijo na armaturni plošči, zmotno pa izključuje varnostni pas.

9. Neprekinjena uporaba cigaret zmanjšuje voznikovo živčnost in potencira zbranost.

10. Praske na avtomobilu pričajo o voznikovi kilometrini in dinamični vožnji. Pogosto oplazite kakšen zid ali še raje naredite uslugo soudeležencem v prometu in se obdrgnite še v njihovo vozilo.

11. Kot narekuje že samo ime, so odbijači namenjeni odbijanju. Izkoristite jih pri bočnem parkiranju in prehitevanju.

12. Ne vozite vinjeni! Volan raje prepustite popolnoma treznemu mladoletnemu sinu brez vozniškega dovoljenja.

13. Bolj kot peljete bližje vozilu pred vami, bližje ste cilju.

14. Zavedajte se, da je večina poklicev, povezanih s prometom (policist, dvigovalec železniških zapornic ...) ustvarjenih izključno zaradi reševanja turške problematike nezaposlenosti.

15. Bodite ekološko osveščeni. Okolju prijazno zmanjšajte število avtomobilov z ekonomično vožnjo vsaj osmih oseb v vozilu.

16. Uporaba hupe: ko vam nekdo prepusti prednost, pohupajte enkrat (se ne uporablja), vozila, ki se ustavijo pred rdečo lučjo, bodrite z dvema zvočnima signaloma, na prehitevanje po desni (v nekoliko važni maniri) opozorite s tremi piski, ob izsiljevanju nekonotrolirano udrihajte po hupi, dokler vozilo ne izgnine z obzorja ali voznika ne premlatite in odstranite s cestišča.

17. Vozniški izpit je stvar prestiža. Najboljša šola je praksa, zato ne zaupajte dragim avtošolam.

18. Vsak avto, mlajši od 20 let, avtomatično opravi tehnični pregled.

19. Voznikov sedež ni prilagojen ženskim telesom.

20. Če Turčija šepa pri dajanju svobode na področjih politike, religije, spolne delitve in medijev, ta manko kompenzira vsaj s skrajno svobodnim prometnim režimom.

Yeni Yil

Kljub uporabi enakega koledarskega sistema in univerzalnosti praznovanja novega leta se v turškem silvestrovanju odražajo močni islamski vplivi. Prehod iz starega v novo leto Turki večinoma praznujejo skromno in nepompozno - v odsotnosti predhodnega načrtovanja, organizacije silnih zabav in veličastnih ognjemetov. Najpogostejše so večerje v družinskem krogu ali zabava v bližnjih lokalih, ki z razliko od slovenskih klubov niso zakupljeni za zasebne zabave, program je povsem enak tistemu običajnih dni, le cene so običajno nekoliko višje.

Tako ni prav nič nenavadno, če reakcijo na vprašanje o silvestrskih načrtih dva tedna pred najdaljšo nočjo predstavlja zgolj začuden privzdih obrvi in vprašljivo bolščanje v avtorja vprašanja. Enake odzive pa bo pri "zahodnjakih" izzvalo vsesplošno mešanje božiča, novega leta in zahvalnega dneva. Moja opažanja potrjujejo tudi v virtualnem turškem vodiču Turkish Class, kjer trdijo, da "ljudje v Turčiji redko vedo, da se božiča pravzaprav ne praznuje iz 31. decembra na 1. januar. [ ... ] Zato ni prav nič nenavadno, če srečaš ljudi z božičnimi drevesci na novoletni dan ali pripravljanje purana za silvestrsko večerjo."

Po naštetih dejstvih in prvih javljanih tujih študentov, ki so novo leto praznovali v našem Eskisehirju, sem še bolj vesela, da sem novemu letu v pozdrav nazdravljala na skrajno zabavnem silvestrovanju v Ljubljani! Pa vse lepo v letu 2008!