Turki modrost o praznih vrečah, ki ne stojijo pokonci, obravnavajo z največjo resnostjo. Svoje želodce tako izdatno obtežijo že zarana z obilnim zajtrkom, ki ga nikoli ne predstavlja skromna skodelica kosmičev ali dolgočasna kombinacija kruha in marmelade. Okoli krstnega dnevnega obroka se je na skrajnem evropskem robu razvila prava kultura. Prvo jutranje hranjenje je ritual, ki zahteva veliko časa, čim več ljudi in predvsem – ogromno hrane. Miza je obvezno obtežena s kar najbolj kaloričnim naborom jedi, ki zaobjemajo jajčne omlete, pečen krompir, klobasice, enormne količine kruha, beli turški sir in za odtenek bolj zdrave zelenjavne priloge v obliki kumaric, paradižnika in oliv. Proces počasnega praznjenja prenapolnjenih krožnikov poteka ob vedno živahnem pogovoru in nepogrešljivem srkanju močnega pravega čaja, ki vsekozi brbota v dvonadstropnem čajniku na bližnjem štedilniku.Čeprav skupni nedeljski zajtrka vedno potekajo v intimi domačih gnezd, so krstni spomladanski jutranji piknik prav po murphyjevsko razmočile hladne dežne kaplje. Pa vendar turška hrana okusa ni spremenila niti ob neprijetnem vetru, sedenje v zatišju smrek pa je samo potenciralo jutranjo zabavo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar