V družbi pomaranč, čajev in bolanih sotrpinov

Kljub nenehnih ugibanjem, ali je kriva čudaška vremenska slika, spomladanski veter ali zgolj neutrudna bakterija, nam še ni uspelo razkriti razloga za vsesplošno epidemijo gripe, ki je v zadnjih dveh tednih širši prijateljski krog pokrila z odejo, mu v roke potisnila čaj z medom in ga obkolila s posmrkanimi robčki. Čeprav se ob veličastnemu prihodu pomladi res ne želimo z zamašenim nosom in razbolelim grlom premetavati po posteljah (oz. jogijih, glede na to, da so postelje tu pravi luksuz), je vsesplošna bolanost včasih prav simpatično-prijetna. Ob sončnih dnevih zaviti v šale previdno posedamo v zavetju, ob večerih pa se zapiramo v karantene, oboroženi s filmi, vitamini in kolekcijo zeliščnih čajev. Če sem iskrena, mi družabni večeri z lupljenjem pomaranč, zavijanjem v odeje in smejanjem ob starih sezonah humorističnih komedij po neprekinjenem marčevskem nizu zabav nadvse ustrezajo. Da ne pozabimo, kako izgleda notranjost naših priljubljenih žurerskih zatočišč, in da se ne pozdravimo prehitro, pa vsake toliko le skočimo do centra in običajno horizontalno pozicijo zamenjamo z bolj dinamičnimi plesnimi alternativami.

P.s.: Da bolezen le ni tako prijetna, potrjujejo nedavne halucinacije, ki so pospremile moj vročinski val. Hvala prijateljem, ki so me rešili spanja na hodniku, me oblečeno spravili v posteljo in ne zavijali z očmi ob čudaških blodnjah. :)