Merry Xmas

... smo s turško družbo glasno vzklikali že pred dobrim tednom ...




... sama pa vam - kljub odsotnosti sintagme "božični prazniki" v svojem ateističnem slovarju - taisto želim danes. Vesel božič! :)

Blišč in beda Istanbula

Izlet v predbožični Istanbul

Čeprav božična atmosfera navadno pospešuje velemestni utrip in ustvarja čarobne urbane podobe, muslimanski prezir božičnega duha ne ponuja podobne potovalne izkušnje. Še več - decembrski bayram rezultira v upostošenih ulicah ter zaprtih muzejih in trgovinah, turobne obmorske zime pa idiličnemu Istanbulu zbijajo fotogeničnost in potovalno evforijo pretvarjajo v sproščanje apatičnosti v hotelski sobi. Pa vendar so se moje istanbulske travme pogosto prepletale z zanimivi ogledi, zabavnim druženjem s turško-slovenskimi kolegi in prijetnimi sprehodi ob pogledu na čudovito istanbulsko silhueto.

Pokopališče pred Sulejmanovo mošejo

Sultanahmet camii / Modra mošeja

Sestrska ljubezen ob Bosporju

Haremski vrtovi

Bernetičevi pred Topkapı Sarayı :)

Praznična turška prestolnica

Kurban Bayrami v Ankari

Ker sem nonšalantno zignorirala ključno aktivnost Kurban Bayrama, sem bojkotiranje krvavega dela osrednjega turškega religijskega praznika skompenzirala z intenzivnejšim prakticiranjem veseljaškega dela. V odsotnosti svoje družine sem sem se po sračje odkotalila v nadomestno gnezdo k družinam eskisehirskih cimrov. Štiri dni smo tako sproščali adrenalin ob Ahmetovi "dinamični vožnji", absorbirali kulturno-zgodovinsko dediščino prestolnice, uživali ob izbranih specialitetah turške kuhinje in se nadružili za nadaljna dva tedna, ko bo naše siceršnje vsakodnevne stike zamenjala distanca 2000 kilometrov.

@ Slovenija

Po žurerskih eskisehirskih nočeh, živčnemu grizljanju svinčnikov na jutranjih izpitih, potepanju po Ankari v družbi cimrov in njunih družin, zabavno-travmatičnih istanbulskih prigodah in prijetnemu celonočnemu taborjenju sem se ob brutalnih jutranjih urah izkrcala v domovini. Kar dva tedna bodo klice iz minaretov zamenjali cerkveni zvonovi, pohajkovanje po pazarjih raziskovanje novega kranjskega nakupovalnega centra in svobodno življenje na svojem udobje domačega gnezda. Ker je shema socialnih aktivnosti slovenskega obiska še dokaj nedefinirana, z veseljem pričakujem predloge za skupno druženje - da nadoknadimo trimesčno družabno abstinenco in se naklepetamo za prihajajočih sedem mesecev, ko bodo naši stiki znova omejeni na virtualne komunikacijske kanale.

Avtobusni luksuz

Potovanje z avtobusi v Turčiji ni zgolj transportiranje iz točke A v točko B, temveč prava odisejada! O tem priča tudi dejstvo, da pričujoče besede posredujem medmrežju preko brezžične avtobusne povezave, medtem ko ušesa okupirajo radijske slušalke s temperamentno turško glasbo, prebavne trakove polnijo slaščice, ki jih prijazno servira uslužni stevard, pred polnočnim spanjem pa me brani srkanje iz skodelice kave. Šesturno popotovanje iz Ankare v Istanbul bo ob vsej potencialni zabavi očitno nanizal novo neprespano noč po vseh decembrskih insomnijah, ki so dosegle vrhunec z izletom v Ankaro. Reportaža je v izdelavi, morda jo posredujem že v slovenskem okolju. :)

Predbožična kreativnost

Brez nekaj božičnega dekorativnega kiča preprosto ne gre niti v turškem okolju. Poleg adventnih koledarjev, s katerimi so naše stene okrasili pozorni starši (hvala :)), je v središču pozornosti predvsem papirnata smrečica deformirane oblike, ki jo postopoma okrašujejo naši obiski. Vsaka novoletna bunka oz. krog se tako ponaša z avtorstvom enega od naših prijateljev, ob navdušenosti nad revolucionarno idejo novoletne jelke, poznane zgolj s televizijskih zaslonov, pa so njihov trud, čas za sproščanje artističnih teženj in sestavljanje teksta, zabavno navdušujoči.
Zdaj nestrpno čakamo samo še darila ...

Kapadokijaaaa

Goreme - Urgup - Derbent Valley - Zelve - Pasabag Valley - Kaymakli (podzemno mesto) - Ihlara Valley - Kervansaray

Raziskovanje turških naravnih lepot, sprehajanje skozi slikovito zgodovino, pohajkovanje po religijskih tradicijah, preverjanje statusa vinorodne pokrajine, nazdravljanje z močnim raki, poplesavanje ob trebušnih plesih, zlomljene noge, osnovnošolsko zabavanje na zadnjih sedežih avtobusa, od turških slaščic obremenjeni želodci, kepanje, klavstrofobična podzemna mesta, očarljive vasice, najboljša družba in pravi turški utrip. KAPADOKIJA!

Fotke: Erwin, JB in Pina
Glasba: Black - Wonderful Life - uradna himna izleta
S slideshow programi, konvertiranjem in objavljanjem se je dva popoldneva mučila: Pina
V glavnih vlogah: najbolj fotogenični Erasmus študentje

Sinterklaas / Miklavž Dinner Party

Ker so razlogi za zabavo vedno dobrodošli, je pomembnost nizozemskega praznovanja Miklavža primerljiva z našim Božičem, Turki pa podobnih praznikov ne poznajo, čeprav ključni protagonist izhaja prav iz njihove države, je bila organizacija Miklavževega žura preprosto obvezna.

Mmmmm ...

Uradna fotka ob pogrinjku (Pina, Tjaša, JB, Erwin in Tea) Slovenska večerja (matevž!) na kamping mizi v moji sobi

Miklavževo obdarovanje

Katera ga bo izžrebala? Pripravljanje tombole ob sveže pečenih miškah

Napočil je čas za ... odpiranje daril!


Neuradni del

Vsi prisotni in vprašljivo prisebni: Gonca, Serkan, Levent, Ahmet, Sheyma, Erwin, Jan Bert, Tjaša,Tea, Emre in Pina (Necati je po glavni vlogi v simulaciji Levjega kralja zaspala na moji postelji na hodniku)

Neslikovni epilog: razstur v sobi in kuhinji, posledično spanje na hodniku, budilka ob 8. zjutraj, 3-urno pospravljanje in pomivanje ter še en super turški spomin!

Aleluja!

Veseli december

V skladu s pridevnikom, ki obvezno veseljači ob zadnjem koledarskem mesecu, sem december otvorila skrajno veselo.

Petkov večer je bil rezerviran za proslavljanjem konca midtermov v mednarodni družbi. Čeprav je načrt izgledal skrajno preprosto, se je večer spremenil v pravo vseeskisehirsko odisejado, ki se je pričela z iskanjem trgovine, nadaljevala z iskanjem odprte trgovine, kasneje preusmerila fokus na iskanje odprte trgovine z alkoholom in se končala s triurnim (!) oprezanjem za lokacijo zabave s pošiljanjem min. 20 sms-ov na min. 20 ugasnjenih telefonov, mrzličnim klicanjem za orientacijske napotke in najbolj bizarnim delom s čakanjem na pravi tram postaji, za katero se je izkazalo, da sicer nosi pravo ime, a je slučajno 2km oddaljena od želenega cilja (z istim imenom). Vse to pri -6 stopinjah in simbolični obleki z najlonkami in krilom. Čas, porabljen v iskalne namene, sva s Tjašo izkoristili za maksimalni izkoristek zabave s plesom do jutra, napenjanjem smejalnih mišic in občutno bolj zabavno pot domov.

Po treh urah spanja, ki so ga prekinile jutranje gledališke vaje, se je zabava nadaljevala z obiskom slovensko-ameriških prijateljev iz Ankare. Ko je že kazalo, da bo večer minil v znamenju klepeta in zgodnje postelje, se je večerni urnik spontano popačil ... Kombinacija premiernega usposobljenja Teine šiše, nenačrtovanega obiska nizozemskih kolegov in dejstva, da je vsak prišlek prinesel drugačno alkoholno pijačo, je občutno zavalovila načrtovan dogajalni tok. Zabava se je končala s plesanjem nizozemskih narodnih plesov na štanc iz 90-ih, fatalnimi posledicami Samove alergije na mačke, pretepaško grožnjo in kasnejšim prijateljskim obiskom soseda iz drugega bloka (!), stimulacijo nogometnega navijanja, dnevno svetlobo in praznimi steklenicami.

Ob jutranjem pogledu na razbolele glave v moji bližini in celodnevno misijo novinarskega pisanja sem bila vesela, da je Efes Pilsen tako dober, da mi ni potrebno posegati po žganih pijačah.