V skladu s pridevnikom, ki obvezno veseljači ob zadnjem koledarskem mesecu, sem december otvorila skrajno veselo.
Petkov večer je bil rezerviran za proslavljanjem konca midtermov v mednarodni družbi. Čeprav je načrt izgledal skrajno preprosto, se je večer spremenil v pravo vseeskisehirsko odisejado, ki se je pričela z iskanjem trgovine, nadaljevala z iskanjem odprte trgovine, kasneje preusmerila fokus na iskanje odprte trgovine z alkoholom in se končala s triurnim (!) oprezanjem za lokacijo zabave s pošiljanjem min. 20 sms-ov na min. 20 ugasnjenih telefonov, mrzličnim klicanjem za orientacijske napotke in najbolj bizarnim delom s čakanjem na pravi tram postaji, za katero se je izkazalo, da sicer nosi pravo ime, a je slučajno 2km oddaljena od želenega cilja (z istim imenom). Vse to pri -6 stopinjah in simbolični obleki z najlonkami in krilom. Čas, porabljen v iskalne namene, sva s Tjašo izkoristili za maksimalni izkoristek zabave s plesom do jutra, napenjanjem smejalnih mišic in občutno bolj zabavno pot domov.
Po treh urah spanja, ki so ga prekinile jutranje gledališke vaje, se je zabava nadaljevala z obiskom slovensko-ameriških prijateljev iz Ankare. Ko je že kazalo, da bo večer minil v znamenju klepeta in zgodnje postelje, se je večerni urnik spontano popačil ... Kombinacija premiernega usposobljenja Teine šiše, nenačrtovanega obiska nizozemskih
kolegov in dejstva, da je vsak prišlek prinesel drugačno alkoholno pijačo, je občutno zavalovila načrtovan dogajalni tok. Zabava se je končala s plesanjem nizozemskih narodnih plesov na štanc iz 90-ih, fatalnimi posledicami Samove alergije na mačke, pretepaško grožnjo in kasnejšim prijateljskim obiskom soseda iz drugega bloka (!), stimulacijo nogometnega navijanja, dnevno svetlobo in praznimi steklenicami.
Ob jutranjem pogledu na razbolele glave v moji bližini in celodnevno misijo novinarskega pisanja sem bila vesela, da je Efes Pilsen tako dober, da mi ni potrebno posegati po žganih pijačah.
Petkov večer je bil rezerviran za proslavljanjem konca midtermov v mednarodni družbi. Čeprav je načrt izgledal skrajno preprosto, se je večer spremenil v pravo vseeskisehirsko odisejado, ki se je pričela z iskanjem trgovine, nadaljevala z iskanjem odprte trgovine, kasneje preusmerila fokus na iskanje odprte trgovine z alkoholom in se končala s triurnim (!) oprezanjem za lokacijo zabave s pošiljanjem min. 20 sms-ov na min. 20 ugasnjenih telefonov, mrzličnim klicanjem za orientacijske napotke in najbolj bizarnim delom s čakanjem na pravi tram postaji, za katero se je izkazalo, da sicer nosi pravo ime, a je slučajno 2km oddaljena od želenega cilja (z istim imenom). Vse to pri -6 stopinjah in simbolični obleki z najlonkami in krilom. Čas, porabljen v iskalne namene, sva s Tjašo izkoristili za maksimalni izkoristek zabave s plesom do jutra, napenjanjem smejalnih mišic in občutno bolj zabavno pot domov.Po treh urah spanja, ki so ga prekinile jutranje gledališke vaje, se je zabava nadaljevala z obiskom slovensko-ameriških prijateljev iz Ankare. Ko je že kazalo, da bo večer minil v znamenju klepeta in zgodnje postelje, se je večerni urnik spontano popačil ... Kombinacija premiernega usposobljenja Teine šiše, nenačrtovanega obiska nizozemskih
kolegov in dejstva, da je vsak prišlek prinesel drugačno alkoholno pijačo, je občutno zavalovila načrtovan dogajalni tok. Zabava se je končala s plesanjem nizozemskih narodnih plesov na štanc iz 90-ih, fatalnimi posledicami Samove alergije na mačke, pretepaško grožnjo in kasnejšim prijateljskim obiskom soseda iz drugega bloka (!), stimulacijo nogometnega navijanja, dnevno svetlobo in praznimi steklenicami.Ob jutranjem pogledu na razbolele glave v moji bližini in celodnevno misijo novinarskega pisanja sem bila vesela, da je Efes Pilsen tako dober, da mi ni potrebno posegati po žganih pijačah.
Ni komentarjev:
Objavite komentar