torek, 1. april 2008

1. april

Prvi april je obvezno rezerviran za smeh, humor in norčarije, ne glede na potencialno mrščenje čela ob kupih dela in neprijaznemu vremenu.

Po misiji raziskovanja humorja na skrajnem evropskem robu, si moramo priznati, da se Turki in humor le redko opravičeno pojavljajo v istem stavku, čeprav nekatere zabavne izjeme seveda potrjujejo pravilo. Med slednje se uvršča tudi blazno komičen (v najširši definicija pojma) lik Nasrettin Hoca, osrednja figura skoraj vseh bližnjevzhodnih šal in zabavnih anekdot, ki je v seldžuških časih sejala smeh prav v našem mestu (na kar so seveda vsi Eskisehirčani blazno ponosni tudi tisoče let kasneje)

V upanju, da vas bo katera od njegovih nadvse humornih šal, ki jih trenutno sama prebiram v turščini, nasmejala na turobno prvoaprilsko popoldne, pripenjam nekaj primerov.


Nasrettin je sedel na obrežju reke, ko mu je z nasprotnega brega mimoidoči moški zaklical:
"Učitelj moj, kako naj pridem na drugo stran?"
Nasrettin Hoca je v odgovor zavpil: "Saj si že na drugi strani."

Nasrettin je po domači kuhinji lačno brskal za hrano. Ker ni našel ničesar, kar bi potešilo njegovo lakoto, se je odpravil na sprehod okoli jezera ob Aksehirju, po katerem je kot vedno plavalo polno rac, se usedel na tla in začel srebati jezersko vodo.
Mimoidoči so ga začudeno spraševali: "Častitljivi učitelj, kaj vendar delate?"
Hoca je mirno odgovoril: "Večerjam račjo juho."

Ni komentarjev: