"Vsak Turek je rojen vojak," bi v prostem prevodu pomenili vzkliki protestnikov
Čeprav mi misel na zvok orglic, odmevajoč iz vladne palače, vzbuja skrb in sta portala 24ur in RTV Slovenije med mojimi najbolj obiskanimi RSS-i, že od nedelje pred ažuriranjem novic o predsedniških volitvah in drugih slovenskih aktualnostih preverjam novice v spletnih edicijah osrednjih turških časnikov. Večni turško-kurdski konflikti namreč v teh dneh dobivajo zaskrbljujoče razsežnosti, ki resno mejijo na vojne spopade.
nacionalizem v osnovnošolskih vrstah (foto: Pina)Vest o nemirni politični sliki na skrajnem evropskem robu se je v zadnjih dneh natisnila tudi v slovenskem časopisju, vendar reprezentacije turške situacije močno odstopajo od njihove medijske predstavitve v domačem okolju. Medtem ko so slovenski mediji prepričani v diplomatsko rešitev spora, turška sedma sila že dober teden napoveduje rešitve s -silo. Da ne gre zgolj za novinarske vedeževalske sposobnosti pričajo tudi številni masovni protikurdski protesti in vidno povišan nacionalizem z bučnim militarističnim prizvokom.
masovni protesti tudi na eskisehirskih ulicah (foto: Pina)Kljub več stokilometrski oddaljenosti se trenutna situacija reflektira tudi v Eskisehirju. Po glavnih ulicah odmevajo provojni slogani, sproducirani v jeznih grlih neprekinjene kolone vznemirjenih protestnikov. Depresivna temačnost kislega vremena poudarja intenzivno rdečo, ki v obliki nacionalne zastave kriči s pročelij hiš, mini zastavic v rokah nemara vsakega drugega mimoidočega, priponk na oblekah ter avtomobilov in drugih prevoznih sredstev - od taksijev, avtobusov pa do tramvajev. Z odločnim pogledom Ataturka se srečaš na vsakem koraku, policijske sirene so obvezne, njihov prodoren zvok pa se prepleta z odobravajočim hupanjem v podporo protestnikov in plapolajočim zastavam.
Obvezni protestni epicenter ob kipa Ataturka (foto: Pina)In kaj se ob vsem tem podi po mojim mislih, me boste vprašali. Pravzaprav moji občutki niso povsem definirani, mentalni kaos pa potencirajo redni pogovori s turškimi prijatelji in sledenje medijem na eni strani ter antirastična in "give peace a chance" filozofija na drugi. Edina stvar, v katero sem prepričana, je dejstvo, da je turška politika nadvse kontradiktorna in predvsem kompleksna. Liberalci, ki podpirajo vojsko, mladi ljudje, ki ne protestirajo proti, temveč ZA vojno, levičarji, ki so proti demokraciji ... aaaaaaaaaaa
Satelitski posnetek Turčije bi bil v teh dneh - rdeč (foto: Pina)Turkye, Turkye, Turkye
p.s.: Brez panike! (bi rekel D. Adams)
9 komentarjev:
Brez panike, tko se gredo dol že od 2.svetovne. Itak Kurdi nikol ne bodo imeli svoje države, kakor ne Čečeni in še kater narod, ki životari na prebogati zemlji. Interesi "velikih" pač zmagajo. Zato razen protestnih diplomatskih not ne bo nobenih resnih ukrepov. Tu se vidi dvoličnost ameriške politike; Kosovo naj se kar odcepi, bohnedaj pa da bi se na severu Iraka odcepili Kurdi.... imajo preveč nafte.
Šakali lajajo, karavana gre dalje.
Čeprav tudi sama ne mislim zganjat prezgodnje panike, se mi zdi, da se malo motiš. Res je, da se večni boji konstantno ponavljajo že desetletja, vendar trenutno izgleda ZELO RESNO. Ko ti dnevno pod oknom paradira 20.000 ljudi in skandira militaristične slogane, nekako ne moreš ostati čisto flegma ...
Manjši foto apdejt: fotke z današnjega shoda, ki sem ga naključno obeležila med potjo na bazaar.
In razmišljaš, da bi odšla domov?
Ah, kje! :)
Je cisto prevec fino tu. Ceprav me res kar malo skrbi, kako se bodo zadeve razpletale. Ne kaze prav optimısticno. :S
Če bo vojna pridemo dol - fotkat :)
Samo a grem lahko s tabo. Jest bi bil asistent za luč. mam že neki izkušenj s Paga :)
Lahko jest prevzamem novinarski del?
Vaaa to bo huda reportaža :)
Pa niso ravn nekaj ustavo spreminjal, glede neposrednih predsedniških volitev. Upam da je tole že del volilne kampanije in da bo pol bolš. V najslabšem primeru se pa res lahko zaposliš kot vojna dopisnica na TVS.
Objavite komentar