Evforično-sproščena atmosfera, ki jo je nad študente zgrnilo olajšanje ob koncu intenzivnega izpitnega obdobja, se je vdala pod diskretnimi solzami in cmoki v grlu, nastalimi ob slovesu prve garniture Erasmus študentov. Po skoraj polletnem cmokanju na z nacionalno kuhinjo obarvanih večerjah, gnetenju po prepolnih plesiščih, sproščenih filmskih večerih, mežikanju na predavanjih, raziskovanju naše gostiteljske države in predvsem nepopisni zabavi se za dobro polovico mednarodnih študentov turške sanje razblinjajo. "Nazaj v realnost," otožno skomigajo z rameni in s kislim nasmehom še zadnjič zakričijo "gorusuruz, se vidimo". Brez dramatičnih objemov, zvenečih govorov ali odvečnih sentimentalnosti - kot smo se strinjali pred tem. Seveda se bomo videli, kako le ne. Po najboljši polovici leta, ki smo jo preživeli skupaj, nas nekaj tako nepomembnega, kot je distanca nekaj tisoč kilometrov, že ne bo ločilo ...Gorosuruz, Erasmovci. Se vidimo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar