sobota, 2. februar 2008

Bolgarski ilegalki

Ko sta najina prsta navdušeno pristala na veliki piki na levi strani bolgarskega zemljevida, sva bili z Jago trdno prepričani, da bova dvodimenzionalni podobi s papirja kaj kmalu dodali tudi žive podobe slovite balkanske metropole. Ko sva hlastali za informacijami na internetu, pri bolgarskih prijateljih in popotnikih, se po Eskishirju hvalili o najini počitniški destinaciji, kupili karto in se zvijali na neudobnih sedežih mednarodnega avtobusa, je bila realizacija najinega popotniškega načrta še bolj trdna. Pa vendar nama ni uspelo vzdihovati ob arhitekturnih presežkih, dešifrirati napisov v cirilici in se namakati v bulgarskih termah. Sredi noči je najine načrte odpihnilo arogantno dretje odurno nesramnega bolgarskega carinika ...

Sporen je bil Jagin mongolski potni list, ki je negativnemu protagonistu naše žalostne zgodbe simboliziral ilegalno prečkanje meje. Jagini poskusi obrazložitve zapletenega trodržavljanstva in vseevropske vize je odbilo stekleno okence, ki ga je z vehementno kretnjo spustil rasistično-len uradnik. Na pomoč nama ni priskočila niti stevardesa z angleško-bulgarskim jezikovnim ozadjem (in dodala: »Nič novega, ti Azijci vedno povzročajo težave«) niti avtorčina (nezaigrana) strategija objokanih bambi oči, protestiranje pred okencem ali kombinacija sredinočnega termina in polarnih temperatur. Stevardesa je z avtobusa hladnokrvno zalučala najino prtljago, carinik je namesto informacij o hotelu Jagi izročil poročilo o ujetju med ilegalnim prestopanjem meje, meni pa žig o zavrnjenem vstopu v Bolgarijo.


Prav filmsko je moralo izgledati, ko sva obupano sedeli na nikogaršnji zemlji z (dobesedno) šklepetajočimi zobmi, rdečimi očmi, lačni, jezni, premraženi in prestrašeni. Medtem ko se je polovica nesrečnega para vdala v usodo in bila prepričana, da bo bolgarska meja predstavljala mejo med življenjem in smrtjo, je razsodnejša kolegica poštopala makedonski bus, ki je naključno potoval v Istanbul. Za pametno plačilo, švercanje viskija in posodo potnega lista za nabavo cigaret sva s »kototamopijeva« busom dokaj srečno prispeli v turško metropolo.


Nočno avanturo je razblinilo rumeno istanbulsko sonce. Le nesrečen žig in neizkoriščena vozovnica sta pričala, da najhujša nočna mora žal ni bila sproducirana zgolj v najinih utrujenih možganih ... če zaključim nadvse filmsko.

9 komentarjev:

krtek pravi ...

Uf, to pa ni bilo lepo. Sočustvujem z vama.
Zdaj so itak vsi glasni, ko so "v Evropi". Ljubljana je polna Romunskih fehtarjev - ta teden so izgnali že dva, zaradi vsiljivega beračenja.

Pina pravi ...

Ma ja, prav bedna izkušnja in velika črna pika za bolgarijo v mojih očeh.

ampak "najslabše počitnice rodijo najboljše zgodbe", a kako že pravijo ... :)

keep it positive! ;)

Karmen pravi ...

no, nas so pred leti sicer spustili čez mejo, vendar je bilo nekajurno čakanje na bolgarske carinike, da v pasoše (ki so jih pobrali kar v vreče za smeti) vpišejo neke listke.

Priceless. Sicer pa če ti kaj pomaga - Bukarešta zgleda kot da jo je naredil en arhitekt - siva in umazana ...

Black Betty pravi ...

cherry: Sicer mi malce spomin peša, ampak mislim, da smo mi imeli probleme z romunskim carinikom. Pa še Bukarešta je v romuniji. ;) No sej ne vem, ker smo tisti dan prestopili res ogromno enih mej.

Sicer pa jaz imam vedno probleme s temi cariniki, ne vem zakaj mislijo, da vedno švercam še celo pleme iz podsaharske afrike.

Karmen pravi ...

no, skor ziher sem, da smo v tisti vukojebini čakal v bolgariji, glede bukarešte pa imaš čist prav - what was I thinking? - obviously not much :)

Sicer pa po 50 urnem potovanju z vlakom sredi pasje vročine - kdo bi si zapomnil vse meje in detajle ;)

Pina pravi ...

Cherry: Bojim se, da bo tvoje ime v vsakodnevni primeri (a kako se to že imenuje?) z neznanjem geografije kmalu zamenjalo Američane ...

Betty: če bi bila carinik, bi tudi sama dvakrat, če ne celo trikrat, premislila, preden bi te spustila v svojo državo. hmmmm

Ivan Ž. pravi ...

Huh - tole mene spominja na mojo pred-europsko izkušnjo, ko so me na poti v Rusijo na poljsko-beloruski meji policaji vrgli z vlaka, ker sem bil brez ruske vize. Isto so mi nazajgrede naredili Čehi, ker sem bil raztrgan in brez denarja. Rezultat vsega je bil, da sem imel v tistem pasportu poljsko stran z osmimi poljskimi žigi.

@krtek - a veš, da je tvoj podcenjevalni odnos do njih pravzaprav enak kot odnos bolgarov iz te zgodbe do 'azijcev'. Meni so kar nekajkrat slovenski cariniki pokvarili vrnitev v domovino, pa čeprav so samo zajebavali makedonce ali bolgare v sosednjem kupeju. Tako da bodi prepričan, da ima veliko ljudi podobno izkušnjo s slovenskimi obmejnimi organi.

Pina pravi ...

Indeed!
Sama sem še bolj občutljiva na slovenski rasizem!
Ko imajo tebi popolni tujci kakšne ksenofobične momente, še gre, ko pa začnejo neokusen rasizem furat tvoji najbližji prijatelji in sorodniki, me spreletava srh ...
In ja, slovenski cariniki so lahko (preverjeno!) blazno zoprni. Ne samo do tujcev, temveč tudi do rojakov. :)

jaka pravi ...

lahko da ma mongolijka schengensko vizo, ampak ta velja samo v drzavah, ki so v schengenu. dokler slovenija ni bila v schengenu, tudi pri nas ni veljala schengenska viza.

js sm sel cez bugarsko mejo nekajkrat, enkrat tudi na edirne al kako seze rece uni cestni meji iz turcije... nikol problemov..