Čeprav se težko ločimo od turške kulinarike, na skupnih večerjah občasno raziskujemo gurmanstva drugih evropsko-azijskih tradicij. Po nizozemskem vikendu je prišla na vrsto zopet slovenska kuhhinja. V loncu so brbotali njoki, v kozarce pa se pretakalo slovensko vino in borovničke. Po nadvse uspešnem petkovem prevzetju kuharske vloge na slovensko-turškem ženskem večeru sem lonce pristavila tudi v soboto. Končni rezultat je potrdil, da kri ni voda, saj je bila odsotnost primorske krvi edini ponujajoči se razlog, da so se moji njoki transformirali v gorenjske knedle v njihovem najbolj neestetskem kstremu. Za ceno prijateljstva, če citiram Jago, je večerja le poniknila v želodce povabljencev, nekaj porcij pa počivajoč v hladilniku še vedno čaka na naslednje žrtve.
5 komentarjev:
Kje pa to dobis te "slovenske" sestavine? Pa ne da si jih hranila vse od zacetka jaunarja?
Pina boš mogla kdaj z nami na KŠK kuharske delavnice :)
Če govoriš o borovničkah, ki si jih prinesla ti po zadnjem obisku v SLO, potem s pijačo res ne pretiravate :)
Bojan: Slovenska kuhinja ni tako zahtevna in več ali manj vse zadeve lahko kupiš tu. :)
S posebnimi specialitetami pa čakam na vaš obisk :D lala
Ranka: Po tem ko sem gledala fotke na KŠK-ju in bojanovem in tadejevem blogu, definitivno!!! Izgleda super ;)
Tomaž & co: Res ste lahko brez skrbi, kri se z OH spojinami spaja le ob občasnem (in zmernem) srkanju Efesa. :)
Čeprav moram priznati, da so bile Janezove borovničke prav dobre. Ko pridete, se priporočamo še za kak liter. :D
Pozdrav!
Objavite komentar