V zadnjih dneh sem se nadvse amatersko spoprijemala s funkcijo turistične vodičke. Po tem ko sem se z novo garnituro Erasmus študentov ponesrečeno, a prav zabavno izgubljala v domačih logih, sem včeraj lokalno vodništvo nehote razširila tudi na širše turško območje. Ekipo svežih mednarodnih študentov sem suvereno usmerila na napačen vlak. Neprikladni odhodi naslednjih vlakov, poklapani obrazi in moje nerodno sestavljanje turške obrazložitve so prepričale biljaterja (?), da nas je z napol zastonjsko karto spustil vse do Ankare.
Če sem mislila, da turško prestolnico obvladam (in to samozavestno ubesedila tudi na glas :)), sem se precej uštela. K sreči je izgubljanje po velemestnih ulicah končal prihod naše drage Elif, ki me je razbremenila neusojene funkcije mestne vodičke in skupini veliko bolj vešče približala svoje rojstno mesto. Kljub nepričakovanemu mrazu in pomanjkanju časa za ogled vseh želenih turističnih atrakcij, nam je uspelo po nesreči zimprovizirati prav simpatičen valentinov (haha) izlet.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
4 komentarji:
nehote je res ključnega pomena.
Se pravi, da ne bi poslala nič hudega slutečih turistov (ki te v LJ ustavijo v nedeljo zvečer, da smernice kje je danes dober žur) v K4? ;)
Morda bi nehote storila tudi to. :P
vse poti pac ne. cist slucajno vem za eno pot tukej ki definitivno ne vodi v ankaro.
Dokler je ne prehodim, ne verjamem.
Objavite komentar