Turki so preprosto obsedeni z odmori. Enoinpolurni opoldanski počitek, ki zaklene vrata vseh trgovin, pisarn in stanovanjskih hiš; pavza za čaj in cigarete med še tako kratkimi gledališkimi, koncertnimi in kino (!!!) dogodki; nelogično pogosti postanki med avtobusnim popotovanjem; nepogrešljiv kofetarski oddih med postopanjem po mestu, predavanji ali celo nekoliko daljšim birokratskimi postopki ter seveda obvezni študijski odmori, ki se iz kategorije kulturne specifičnosti odločno premikajo na polje vseštudentske univerzalnosti.Čeprav se izvijam z izgovori o hitri asimilaciji na tuje kulturno okolje, je verjetno tudi v Turčiji nekoliko problematično, ko petminutni študijski odmor prevzame novo (urno) časovno enoto, kot je to v storil med mojimi izpitnimi pripravami. :)
4 komentarji:
wicked!
le glej da ti ne bo navajanje na slovenski odmorno enoto po vrnitvi povzročalo preveč težav ;)
pavze so fajn. Sploh med učenjem, ko se znajo spreobrnit v učenje med pavzami ;)
Hmmm, navajanje na slovenske odmore je zagotovo ena izmed številnih točk na seznamu kulturnih šokov, ki me čakajo ob povratku. :S
Meni bi tudi pasal en azerbajdžanski čaj med učenjem. :)
Koliko čajev pa spiješ na dan? Jaz sem bil v AZ kot en zajc - stalno široke zenice, od vsega čaja. 8-)
Kaj azerbajdžanski, TURŠKI čaj! :)(patriotizem je očitno še ena od zadev, ki sem se jo uspešno navlekla)
S čajem sicer ne pretiravam - vedno ga pijem samo, ko grem "na kofe" (turško kavo zapostavljajo, espressa ne poznajo, Nescafe pa ni ravno moja najljubša kavna variacija) in pa občasno za zajtrk. Zenice ostajajo nezajčje ozke. ;)
Objavite komentar