torek, 20. november 2007

O Turkih, S01E02

Ob odsotnosti logične periodike objavljam novo epizodo v seriji zapisov o Turkih. Tokrat bomo žanrsko krmarili med komedijo, romanco in grozljivko, saj se posvečam izredno plodnemu (in večkrat neprijetnemu) področju - turškim osvajalnim tehnikam.

Čeprav se izogibam generalizaciji in izpetim stereotipom, med zaskrbljujoče visokim odstotkom turških fantov opažam podobne osvajalne vzorce, ki se močno približujejo evropskim predstavam o arabskih, mediteranskih ali bližnjevzhodnih tehnikah približevanja predstavnicam nasprotnega spola.

Tako za dekle povsem povprečnega videza ni nenavadno, da se ji a.) na zabavi, b.) v šolski kantini, c.) na ulici ali d.) na katerem koli drugem javnem prostoru mižikajoče približa kakšen turški samozavestnež in jo suvereno povabi na kavo, povpraša o telefonski številki ali še bolj neposredno artikulira svoja globaka čustva. Enako nenavadno ni niti, da po dekletovi hladnokrvni reakciji neumorno vztraja, jo po možnosti nadebudno zasleduje ali v najslabšem (in niti ne tako redkem) primeru svojo naklonjenost transformira v psihopatsko obsedenost. Če si tujka, je frekvenca repriz opisanega scenarija občutno višja in njegov razplet bolj dramatičen.

Čeprav imamo vse tuje študentke izkušnje z igranjem vloge v zgornji romantični komediji, se zdi, da ostajajo "težkokategorski" psihopati rezevirani zame. Z zmagovalnih stopničk tako maha eskisehirski sošolec, ki me že dober mesec nadleguje po telefonu (klici min 3x dan, redno pošiljanje bizarnih sms-ov), se prostovoljno javlja za pomoč sošolcem, s katerimi smo zadolženi za skupinsko delo, in me občasno zasleduje. Na drugem mestu je istanbulski znanec, s katerim sem v živo govorila max 2 minuti - očitno dovolj, da moj inbox redno polni z osladnimi mejli, me vabi na kavo, za katero bi se moral peljati 300km, in mi iz Istanbula pošilja uhane?! V pošiljanju daril je vešč tudi nesporni zmagovalec. (Dy)namik dejansko JE psihopat. Čeprav nima moje telefonske številke, za naslovnika svojih srhljivih (!) in neskončno dolgih klicev, sporočil in old-school pisem pooblašča slovensko kolegico. Med drugim sem od njega (naslovljeno na Erasmus office) dobila tudi paket s sončnimi očali in vrtnicami. Čeprav bi bila njegova nadležnost z lahkoto tema samostojnega posta, se mi že samo misel nanj skrajno gnusi, zato podrobnejšo opisovanje njegovih premišljenih tehnik ob vihanju nosa puščam ob strani. S tem hkrati zaključujem tokratno mini epizodo in obljubljam, da bom prihodnjič besedno osvetlila pozitivnejše strani Turkov.

12 komentarjev:

Anonimni pravi ...

No, no, ampak mal se ti pa ze zdi. Ego trip pa to ;)

Pina pravi ...

Hehe, ego je seveda uspešno nabildan (a s strahom zre k slovenski streznitvi).

Anonimni pravi ...

Ej a sta ta dva Turka tud vešča v pripravi kebaba. Zato ker je projekt KEBAB NA KEBETOVI v polnem zagonu. manjka nam se še kakšen, ki bi ga znal to specialiteto pripraviti bolje, kot to počne lokalni šiptar iz nebotičnika:)

Pina pravi ...

Za kebab ne vem, vsaj za enega pa sem se že prepričala, da mu sukanje kuhalnice ni tuje. :)
Ker sem prepričana, da bi bila zaposlitev resnega psihičnega bolnika poslovni samomor, se bom potrudila poiskati kakšnega bolj kvalifaciranega kebab-makerja.

Karmen pravi ...

hahaha, no prava razlika od Slovenije, kne ;)?

Frendica je v izogib nevšečnostim na žurih nosila majco z napisom: I'm buy, you're ugly, go away! vendar dvomim, da bi v tvojem primeru zalegla. Say you're gay ;)

Pina pravi ...

Za delovno silo se lahko pozanimaš tudi pri Eli, Aniti in Jasni, ki ne zaostajajo v številu oboževalcev in potencialnih kuharjev, ali pa pobaraš svojega dobrega prijatelja (ne, ne Dariota): http://godorok.spaces.live.com/photos/cns!C0163D148BEBCC27!165/

Pina pravi ...

Cherry: Dbest ideja z majico - čeprav bi moral biti napis obvezno v turščini, ker angleščina močno šepa.

Izdajanje za lezbijko pa bi morda res odgnalo snubce, ampak hkrati privlačilo kakšen težek kamen! Seriously, do homoseksualcev so tu skrajno nestrpni. :S

Karmen pravi ...

hm... would I need a helmet then?

Anonimni pravi ...

Hvala za link. ampak bom raj ostal pri Eli, Jasni, Aniti in Mateji :)

Kar se tiče pa Dariota sem ga pa mislu porabit kot varnostnika k ma bl tak zajeban look :) Pa še kombi bo lah kdaj posodu :)

Anonimni pravi ...

ahahahahaha, sončna očala in vrtnice. zmaga! nevem sicer po kakšni diferencijalni enačbi je prišel do take rešitve ampak vseeno.

Pina pravi ...

Andraž: Looool za Dariota in kombi :)
Sem definitivno za, da se ga zaposli ... pa še Bojanovo teorijo o tem, da dekleta ne marajo kebaba, bomo podrli, ker bo v Kebabu na Kebetovi prevladovala ženska (in gejevska) populacija.

Bešo: glej in se uči :)

Pina pravi ...

Popravek: ženski populaciji se bo ob Jasni, Mateji, Aniti in Eli in velikemu kosu mesa nedvomno pridružilo tudi nemalo moških predstavnikov. :) grrrrrrr