Nakupovalni presežki

moje najljubše nakupovalno pribežališče in vrhunsko pokopališče kiča

Čeprav se nakupovanje v mojem slovenskem življenju uvršča na sam vrh seznama sovražnih aktivnosti, si je v turškem paralelnem svetu utrdil popolnoma kontrasten status. Nakupovanje se mi je bliskovito prikupilo zaradi več dejavnikov, ki z medsebojnim prepletanjem ustvarjajo neustavljive prostočasne užitke. Med ključne faktorje se zagotovo uvrščajo eksperimentalno tipanje po neznanem, evropskim denarnicam prijazne cene, neobremenjenost s kakovostjo in estetiko nakupljenega ter zavidljiva turška podjetnost, ki bi jo zahodnjaki nemara definirali kot smisel za humor. Pravzaprav se menedžerska politika turških trgovcev približuje filozofiji velikih nakupovalnih centrov, ki ponujajo vse za vse, vendar v izvedbi na manjših prodajalnih površinah izpade predvsem - nadvse zabavno. V trgovini s pohištvom tako lahko mimogrede kupiš tudi šampon za lase in luknjač za papir, v specializirani prodajalni koles ne manjka plastičnih kredenc in nedefiniranega kiča, v uradnem Telekomu pa lahko mirno nabaviš cigarete in copate. Najpogostejše so trgovine brez koncepta, katerih police obtežuje low-quality roba vseh velikosti, oblik in funkcionalnosti v slogu naših 1 evro šopov. Čeprav si ob krstnem pogledu na s kičem okiteno izložbo prepričan, da ne boš našel ničesar zase, te zgolj polurno drenjanje med ozkimi policami v roke potisne polne vrečke ekstra uporabno-estetskih predmetov, od omar (!) in obešalnikov do košov za smeti, dekorativnih nalepk, žarnic in lončkov.